Poleg ekološke katastrofe rekordnih rasežnosti se BP trudi podreti še en rekord. Četrtmilijonska FB skupina “Stop the oil spill by stuffing BP executives into the leaking pipe” je le eden izmed dokazov, da je podjetje na dobri poti, da postane tudi najbolj zasovražena znamka v zgodovini. Njihove PRovske nerodnosti pa sovraštvo množic le še poglabljajo. Več »
Ravno v času, ko se v Mehiškem zalivu soočajo z grozovitimi posledicami izlitja nafte, sva z Lukom obiskala 16. Mednarodni energetski in okoljski sejem in konferenco v Istanbulu, ki sva jo zaradi številnih razstavljenih veternic poimenovala kar Sejem vetrnic.
Medtem ko velike energetske družbe še vedno stopicljajo na mestu in pohlepno, neodgovorno ter kot smo priča danes, tudi za ceno uničenja celotnih ekosistemov, izpod morskih globin srkajo še preostalo nafto, se vzporedno, naftnim lobijem navkljub, razvija povsem nov in danes že močan trg obnovljivih virov energije. Več »
“Itak, če pol štacune pokradem, imajo oni še zmeraj dobiček, če ostalo polovico prodajo,” je s svojimi prijateljicami na enem izmed slovenskih forumov modrovala gospodična. Sicer je bila ena redkih, ki si je svoje tatvine upala priznati. Večina jih je v tej debati zgolj delila zgodbice o tatvinskih pripetljajih znank: “Imam pa kolegico, ki je obsedena s krajo, samo da nekaj ukrade, pa ni važno kaj.” Presenetljivo veliko pa bi jih kradlo, če bi bile le bolj drzne: “Jaz nimam jajc za kaj takega, pa tudi potem si ne bi več upala v to trgovino.”
Ob vsem tem prebiranju debat se sprašujem zakaj ljudi tako zelo srbijo prsti? So tovrstne malenkostne kraje res tako pogoste? Res priložnost dela tatu? Več »
Revolucionarni projekti kemika Michaela Braungarta in arhitekta Williama McDonougha dokazujejo, da je z ekološko inteligentnim dizajnom mogoče rešiti večni konflikt med gospodarsko požrešnostjo in končnostjo naravnih surovin. Genialca izumljata profitne rešitve, ki namesto obremenjevanja naravnega okolja, le-tega bogatijo. Več »
Prvega oktobra 2009 stopi v veljavo četrta izdaja Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Pomembna in prepotrebna novost nove izdaje je temeljiteje razdelan člen okoljske argumentacije. Se greenwashingu končno pišejo slabši časi? Več »
Zamisli si, da 365 dni ne kupuješ nič novega razen najbolj osnovnih življenjskih potrebščin … Pečeš kruh … Namesto zobne paste uporabljaš sodo … Darila za prijatelje in sorodnike ustvarjaš sam … Ješ samo sezonsko zelenjavo in sadje … Oblačiš se v trgovinah z druge roke … Ne gledaš televizije …
Takšen eksperiment se morda sliši neverjetno, a je resničen. Skoraj dve leti sem namreč preučevala življenja članov vse popularnejšega gibanja The Compact, ki eksperimentirajo z nenakupovanjem. Obsežna raziskava je dokazala, da temeljito zmanjšana potrošnja še vedno omogoča udobno življenje.Te zanima zakaj? Več »
Ruut Veenhoven, ki je ena izmed ključnih raziskovalk sreče narodov, je dokazala, da v povprečju manj preskrbljeni narodi ob preseganju praga revščine, niso nič manj zadovoljni od svojih bolje preskrbljenih sozemljanov. Sreče se torej resnično ne da kupiti! Vseeno oziroma prav zato, pa lahko s kupovanjem in bojkoti pomagamo zmanjševati okoljsko degradacijo in številne družbene krivice.
Da je tudi v času gospodarske krize mogoče kupovati etično in preživeti, sem se v prostorih Centra Evropa v začetku februarja pogovarjala z raziskovalkami in promotorkami trenda etične potrošnje v Sloveniji: Marjano Dremelj, Živo Gobbo, dr.Blanko Tivadar in Meto Arh. Več »
Če te zanima “Kako v Evropi etično kupovati in preživeti / zaživeti ?” si vabljen-a, da se nam v sredo 4.2.09 ob 17h pridružiš v konferenčni dvorani Centra Evrope (Dalmatinova 4), ko bomo razpravljali o izzivih in priložnostih etične potrošnje.
Gostje so pionirke na področju uvajanje etične potrošnje v Sloveniji, saj so avtorice, izvajalke ali raziskovalke različnih inovativnih projektov etične potrošnje.
Vstopnine NI! Več »
Merilo resničnega napredka družbe je njen odnos do najšibkejših članov - starejših, invalidov, slepih, otrok, nosečnic, mamic z dojenčki, … Te skupine imajo različne specifične potrebe in zrela družba jih ne prezre, ampak išče in spodbuja rešitve za zviševanje njihove kakovosti življenja. Pri tem ima pomembno vlogo socialni dizajn. Najširše pod to opredelitev lahko štejemo kakršnokoli grafično ali industrijsko oblikovanje, ki aktivira posameznike in spodbuja družbene spremembe. Vendar na tem mestu socialni dizajn pojmujem ožje - kot dizajn s posluhom do najranljivejših članov družbe. Več »
Najpopularnejšemu spletnemu generatorju slepega teksta Lorem Ipsum smo končno dodali tudi slovensko jezikovno različico! Več »
Trenutno pregledujete kategorijo objav: Zeleno/Etično
