Eksperiment nakupovalne diete

Eva Perčič | 24. marec, 2009 | Objavljeno v Trendi in inovacije, Potrošniki, Tržne raziskave, Zeleno/Etično

Zamisli si, da 365 dni ne kupuješ nič novega razen najbolj osnovnih življenjskih potrebščin … Pečeš kruh … Namesto zobne paste uporabljaš sodo … Darila za prijatelje in sorodnike ustvarjaš sam … Ješ samo sezonsko zelenjavo in sadje … Oblačiš se v trgovinah z druge roke … Ne gledaš televizije …

Takšen eksperiment se morda sliši neverjetno, a je resničen. Skoraj dve leti sem namreč preučevala življenja članov vse popularnejšega gibanja The Compact, ki eksperimentirajo z nenakupovanjem. Obsežna raziskava je dokazala, da temeljito zmanjšana potrošnja še vedno omogoča udobno življenje.Te zanima zakaj?

Eksperiment nakupovalne diete
ali kako se je spremenilo življenje 15 proučevanim posameznikom, ki so prostovoljno zmanjšali potrošnjo?

1. Namesto v materialnem bogastvu, so začeli uživati bogastvo časa.
Nakupovalne diete ne prinašajo več časa, vendar pa so posameznike vzpodbudile, da so čas preživljali kakovostneje, saj
a) umirjajo tempo življenja:
Posamezniki so poročali o umirjanju ritma življenja v smislu izstopanja iz igre zasledovanja trendov, ki jih narekuje sodobna potrošniška družba. Hkrati so tudi poročali o večji sinhronizaciji z ritmom naravega okolja.
b) kličejo k akciji:
Posamezniki so začeli preživljati več časa zunaj, na prostem, pri športnih aktivnostih, z družino in prijatelji. Upad deleža pasivne (kupljene) zabave je namreč povzročil večjo aktivno vpletenost posameznika pri preživljanju prostega časa.
c) prevrednotijo odnos do dela:
Značilen je tudi porast zadovoljstva pri gospodinjskih in drugih opravilih zasebne sfere, ki jih sicer sodobna potrošniška družba zaradi neprofitnosti pojmuje kot manj vredna.

2. Nepotrošnja je vzpodbudila in hkrati tudi zahtevala večjo inovativnost.
Nakupovalne diete pred posameznika postavljajo velik izziv - kako osmiliti čas brez trošenja denarja. Odzivi posameznikov so bili različni
a) pojavljale so se krize in nakupovalni prekrški:
Zaradi globoke ukoreninjenosti obstoječih vzorcev potrošnje so posamezniki kupovali dovoljene izdelke v večji meri, kot so jih potrebovali, nakupe prelagali na čas po nakupovalnih dietah in kupovali nove prepovedane izdelke.
b) obenem pa so potrošniki usvojili številne nove spretnosti:
Vseeno so prevzeli številne nove spretnosti, ki so jim omogočile nadomestiti plačljive ali prepovedane izdelke in storitve. Poiskali so različne načine za podaljševanje življenjskega cikla izdelkom in premišljeno uporabljati razpoložljive vire.
c) ter poročali o občutku večje kreativnosti nasploh:
Izdelovati so začeli različne izdelke, začeli so kuhati, šivati in vrtnariti. Ker v trgovinah niso dobili okolju prijazne kozmetike in čistil, so jih izdelali sami. Začeli so tudi razvijati različne zelene podjetniške ideje ipd.

3. Prepričanja posameznikov o (negativnih) odzivih družbe so bili največja ovira na poti uspešnega izvajanja nakupovalnih diet.
Analiza izkušenj nakupovalnih diet je pokazala, da so razlogi za nakupne prekrške najpogosteje povezani z družbo, saj
a) so posamezniki verjeli, da bo okolica tovrstni praksi nenaklonjena:
Posamezniki so kupovali nedovoljene izdelke ali storitve predvsem zaradi občutka večje sprejetosti, ob pomembnih družabnih dogodkih (npr. poroke in rojstni dnevi), in zaradi službe (npr. napredovanje) ali šole (npr. prvi šolski dan).
b) vendar je nasprotno okolica idejo nakupovalnih diet večinoma podprla:
Družinski člani udeležencev eksperimenta, njihovi sodelavci in prijatelji so prakso nakupovalnih diet večinoma spodbujali. Zanimiv je fenomen nadomestnih potrošnikov, ko je okolica kupovala nove izdelke namesto posameznikov z željo, da jim eksperiment olajšajo.
c) in stiki z okolico so se celo okrepili in izboljšali:
Eden izmed strahov, ki so ga posamezniki izražali ob začetku prakse nakupovalnih diet, je strah pred izgubo neodvisnosti, ki jo zagotavlja potrošnja. Prav ta večja odvisnost od okolice pa se je pokazala kot ena izmed ključnih prednosti, ki jo tovrstno regulirana potrošnja prinaša.

Nadaljnje informacije o raziskavi:
1. o gibanju The Compact sem že pisala decembra 2007 v zapisu Nakupovalne diete
2. metoda raziskave je bila netografija, ki sem jo na kratko opisala v januarju Netografija 101
3. sicer je pa vse skupaj podrobno predstavljeno v mojem magisteriju z naslovom “Čas kot vrednost: možne prednosti zmanjševanja in spreminjanja potrošnje”
(metor: doc. dr. Miro Kline, somentorica: red. prof. dr. Zinka Kolarič)

Na Fakulteti za družbene vede sem magistrsko delo zagovarjala v začetku tega leta in tako uspešno zaključila magistrski študij Sociologija - Socialno delo v skupnosti.

Zaradi časovne omejenosti zagovora so v ppt-ju predstavljeni zgolj izsledki za Tezo 1.

Še magisterij v pdf-ju:
Eva_Percic_magistrsko_delo.pdf (PDF, 5 MB)