Nevidni naslovi spletnih mest

Eva Perčič | 6. April, 2008 | Objavljeno v Komuniciranje, Splet, Tržne raziskave

Kar 1/3 veleplakatov na slovenskih ulicah ne komunicira naslova spletnega mesta oglaševanega izdelka ali storitve. Analiza primerov izpisanih url-jev pa opozarja, da so večinoma postavljeni na voznikom nevidnih mestih. Novejši eyetracking testi zavračajo tradicionalno prepričanje o Z principu branja veleplakatov. To pa je šele začetek vseh težav komuniciranja spletnih naslovov na tem outdoor mediju.

Še v času prvega kroga volilne kampanje me je zmotilo, da so le v Gasparijevi kampanji dosledno komunicirali naslov spletnega mesta. Pri Peterletu so naslov komunicirali le na citylightih in TV oglasih, pri Türku so nanj (tudi v 2. krogu!) povsem pozabili. Vendar pa tovrstni kiksi ne spremljajo le predsedniških kampanj. Kratka Memo analiza zadnjih 85 veleplakatov objavljenih na potralu mambojumbo.si je pokazala, da je grešnikov več kot sem sprva pričakovala – kar dobra tretjina!

Sicer mi je kar malce smešno, da leta 2008 odpiram temo, ki bi morala biti tako ali tako že agencijska zapoved, da brez url-ja noben oglas ne sme v tisk. Pa vendar ponovimo še enkrat! Spletni nastopi znamk so vse bolj premišljeni in vse bolj interaktivni. Prav zato strani zares zaživijo šele z obiskovalci. Splet omogoča nadaljevanje in poglabljanja odnosa potrošnika s tržno znamko. Vsaka (drago plačana!) objava brez naslova – je zamujena priložnost za nove in ponovljene obiske.

Vendar pa ni dovolj, da naslov omenimo, zagotoviti moramo njegovo opaženost. Stara šola je učila, da vozniki veleplakate berejo v obliki črke Z oziroma po obrnjenem S principu. V resnici, pa so empirične študije gibanja oči pokazale, da vozniki plakate berejo v obliki črke T.

T oblika poti pogleda

prirejeno po: JCDecaux WordLink, 2007 / prijaznost Europlakata

Analiza pozicije naslova spletnih mest na slovenskih veleplakatih je pokazala, da se T principa največkrat ne upošteva. Le 41,2% vseh naslovov je poziciniranih na črki T, v 58,8% pa se nahajajo v voznikom nedvidnem območju.

Pozicioniranje URL-jev na analiziranih veleplakatih

Vendar pa tudi T pozicija še ne zagotavlja dobre opaženosti. Pogosto so izpisani naslovi prav sramežljivo neopazni. Potisnjeni ob rob, v skorajda drobnem tisku. Le nekaj problemov, ki še dodatno zmanjšujejo verjetnost zaznave:

1.Kontekstualno premajhni naslovi. V povprečju velikost črk url-jev dosega le 39,2% velikosti največjih napisov na veleplakatu.
2.Barvno zlivanje naslovov in ozadij kot npr. bež-bela, sivo-bela, črno-siva kombinacija. Nasprotno dobro opazni močni barvni kontrasti npr. črno-bela, modro-bela, rdeče-bela, …
3.Manj običajni naslovi (brez www) kot npr. Mercatorjeva akcija http://5nadan.mercator.si/
4.Nekonsistentnost URL-ja s ključnimi besedami, kar otežuje kasnejši priklic. Primer: znamka vina Pulus ima naslov www.ptujska-klet.si.
5. Celo navpično izpisovanje naslovov, pogosto velikosti agencijskega podpisa.

No, pa da ne bom izpostavljala le problemov, vidim tudi rešitve. Obetavna ideja je standardizacija izpisovanja spletnih naslovov. Podobno kot modra številka, ki je za vsa podjetja izpisana enako in tako uporabniku olajša iskanje, saj jo tudi v še v poprej ne videnem kontekstu zaradi navajenosti hitro opazi. To poenotenje bi bilo smiselno, saj bi bila ta forma do uporabnika bolj prijazna, podjetja in agencije pa bi opomnila, da spletni naslov res ne sme manjkati. Ta projekt že uresničujemo …

foto: nolifebeforecoffee

Tweet