Socialni dizajn kot družbena odgovornost podjetja

Eva Perčič | 23. October, 2008 | Objavljeno v Tržne raziskave, Trendi in inovacije, Zeleno/Etično

Merilo resničnega napredka družbe je njen odnos do najšibkejših članov – starejših, invalidov, slepih, otrok, nosečnic, mamic z dojenčki, … Te skupine imajo različne specifične potrebe in zrela družba jih ne prezre, ampak išče in spodbuja rešitve za zviševanje njihove kakovosti življenja. Pri tem ima pomembno vlogo socialni dizajn. Najširše pod to opredelitev lahko štejemo kakršnokoli grafično ali industrijsko oblikovanje, ki aktivira posameznike in spodbuja družbene spremembe.  Vendar na tem mestu socialni dizajn pojmujem ožje – kot dizajn s posluhom do najranljivejših članov družbe.

Da na to temo napišem post me je spomnil nedeljski  Bio obisk. Medtem ko se mi zdi, da je v vsakdanjem življenju tovrstnega dizajna premalo, pa na takšnih razstavah skoraj vedno namenijo vsaj nekaj prostora tovrstnim rešitvam. Razlogov zakaj se tako malo idejnih rešitev uresniči je kar nekaj, izpostavljam le ključne štiri:

1. Kakovostne rešitve zahtevajo kompleksno interdisciplinarno delovanje. Oblikovalec ali arhitekt mora sodelovati s strokovnjaki (zdravniki, delovnimi terapevti, razvojnimi psihologi, defektologi, …), ki dobro poznajo značilnosti, zahteve in omejitve določene skupine s specifičnimi potrebami. 

2. Podjetja težijo k izvedbeno enostavnim rešitvam. Kar je logično, saj skušajo karseda zmanjševati finančno tveganje.

3. Hkrati podjetja pozabljajo, da tovrstni projekti pomagajo graditi podobo družbeno odgovornega podjetja. Kot sem že pisala, sva s Klinetom tovrstno obliko DOP poimenovala kot resnično družbeno odgovornost. Ključna značilnost le-te pa je, da podjetja poleg posredne družbeno odgovorne aktivnosti, ki ni povezana z njihovim direktnim delovanjem (npr. sponzoriranje kulturnih dogodkov), iščejo priložnosti za družbeno odgovorne projekte na njihovem ekspertnem področju.

4. Podjetja pogosto verjamejo, da tovrstne izdelke in storitve lahko razvijajo le specializirana podjetja. To seveda ne drži. Prav vsako podjetje z malce iznajdljivosti in s pravim timom (raziskovalci, oblikovalci, strokovnjaki s specifičnega področja in predstavniki društev, ki zastopajo specifične potrebe določene skupine)  lahko najde nove priložnosti in jih uresniči. Tako vrne nekaj dobrega družbi v kateri deluje.

No, pa nekaj primerov za občutek o čem pišem, čeprav je zaradi kopice zanimivih projektov nemogoče napraviti kakovosten izbor …

projekt 1: ALZHEIMER 100

status: V nastajanju
problem: V Veliki Britaniji danes za različnimi oblikami demence trpi že 750.000 ljudi. Do leta 2050 naj bi ta številka skočila na 2 milijona. Posredno bo prizadetih še tri do štirikrat toliko svojcev.
rešitev: Dott 07, oblikovalska iniciativa, in agencija thinkpublic sta izvedla serijo intervjujev, filmov in dnevnikov z bolniki, ki trpijo za izgubo spomina. Tako so identificirali ključne probleme, ki se pojavljajo ob izgubi spomina. K sodelovanju so povabili oblikovalce, katerih naloga je odkriti praktične rešitve, ki bodo tem bolnikom in svojcem olajšali spoprijemanje s to boleznijo. V kratkem bodo na www.alzheimer100.co.uk idejne rešitve tudi objavljene.

Značilnosti Alzhemerjeve bolezni jasno prikazuje nizozemski oglas.

projekt 2: ALL ABILITIES PLAYGROUND PROJECT

status: Dokončan
problem: Gibalno ovirani otroci so pogosto prikrajšani za marsikatero otroško veselje. Zaradi neprilagojenosti večine otroških igral so pogosto izključeni tudi iz igre z vrstniki na igriščih.
rešitev: Avstralsko društvo je razvilo metode in igrala, ki gibalno oviranim otrokom omogočajo igro s katero razvijajo številna področja psihofizičnega razvoja npr. motoriko, zaznavanje in kognicijo. Nekaj fotografij kot primer.

projekt 3: ELEKTRONSKI APARATI CARE

status: Dokončan
problem: Starejši so pogosto slabovidni in praviloma tudi manj vešči uporabe različnih tehničnih naprav.
rešitev: Ergonomidesign je za proizvajalca Doro oblikoval linijo elektronskih aparatov Care (žični, brežični in prenosni telefon in TV daljinec), ki starejšim uporabnikom zaradi zgolj nujno potrebnih in primerno velikih tipk olajšajo uporabo. Bio.21 je tej liniji dodelil častno pohvalo.

Ti trije primeri so zgolj zelo različne oblike socialnega dizajna. Nekateri projekti so neprofitni, spet drugi povsem dobičkonosni, vsi skupaj pa skušajo vsaj malce izboljšati svet …

Če te tema zanima nadaljuj na www.socialdesignsite.com  …

Tweet